GORI, DOLI, NAOKOLI ANAPURNE pomlad 2018

Potem ko sem obupal nad cesto, ki je zarezala v doline reke Marsijangdi in legendarni treking okoli Anapurn zaprašila in zakadila s prometom, sem po petih letih rednih obiskov leta 2008 tem prelestnim krajem vzel slovo.

IMG_4231-01

Deset let kasneje je Luka prešinila dobra ideja: izkoristimo cesto in se osredotočimo na gorski svet okoli Mananga. V prejšnjih časih je bilo treba iz vročih subtropskih nižav obresti vse vasi v dolini, preden si se lahko zazrl v obličje Anapurninega obzidja, in tako ni ostalo dosti časa za vsa razkošja, ki jih ponuja gorski svet med Anapurno II in Veliko bariero. Saj je bilo treba še čez Thorong la in do Jomsona. Zdaj uvodna vročina, palme in riževe terase odpadejo, nadomestijo pa jih ledeniška jezera Kičo in Tiličo, romanje v vznožje Velike bariere in Tiličo Peaka in sploh dobi tako vse skupaj bolj visokogorski značaj, aklimatizacija bo boljša in Thorong pa bo padel kot pokošen. Letos spomladi smo torej preizkusili ta itinerarij in sploh ni izpadel slabo. V letošnji jeseni vse skupaj ponovimo!

20180503142505

S hojo smo pričeli v Čameju in tako hitro vstopili v Nyiešang, dolino zgornjega toka reke Marsijangdi, ki jo na jugu varuje neprebojni zid Anapurn. Med drugim tudi pred slabim vremenom, zato smo pričakovali, da bo naše bivanje pod Anapurnami obdarjeno z jasnim nebom. Nismo se smotili.

20180503142520

Oblaki so se začeli trgati med vzponom do ledeniškega jezera Kičo, 4.600 metrov visoko. Odprl se je pogled vse do Tiličo peaka in Velike bariere, kamor smo bili namenjeni v naslednjih dneh.

20180503142513

Na nasproti strani doline pa seveda niz Anapurn, dvojka, štirica in trojka.

20180508150600

Pot proti jezeru Tiličo je zelo slikovita. Izhodišče za ledeniško jezero so lodži v t.i. Tiličo baznem taboru.

20180508150749

Po sneženi noči smo se prebudili v jasnem jutru. Vreme za obisk jezera je bilo idealno.

20180504113912

Vstopamo v visokogorsko himalajsko pokrajino, Velika pregrada je tik nad nami.

20180504113905

Jezero je na višini 4.920 metrov, nad njim pa se dviguje sedemtisočak Tiličo.

20180504113923

Na poti pod prelaz Thorong la smo naleteli na gostijo jastrebov:

20180508151405

Pot okoli Anapurn pomeni, da je treba iz doline reke Marsijangdi priti v dolino reke Kali Gandaki. Prehod odpira sloviti prelaz Thorong la, 5.416m. Prelaz povezuje gorsko pokrajino pod ostenjem Anapurn s širjavami tibetanske planote.

20180508151658

Prelaz Thorong la sodi med tehnično lažje himalajske prelaze. Treba je biti le pozoren na nadmorsko višino in vreme. Z dobro aklimatizacijo in ob jasnem vremenu je prečkanje prelaza epska himalajska izkušnja.

20180508151726

Do vrha prelaza je okoli 4 ure hoje.

20180508151900

Sestopimo v dolino reke Kali Gandaki. Naša prva postaja so templji Muktinatha, enega najsvetejših hindujskih krajev.

20180508151951

Do letališča v Jomsonu, od koder bomo poleteli v Pokaro, uberemo pot po razglednem grebenu in skozi stransko dolino, kjer samuje vasica Lupra.

P1000364

Nato pa se poslovimo od nosačev, odletimo v Pokaro in se izgubimo v pletežu restavracij, trgovin in hotelčičev ob jezeru Phewa…

DSC_0874

 

 

KORAK ZA KORAKOM: POD EVEREST IN NA ISLAND PEAK

Korak pod najvišjo goro sveta bomo zastavili spet letos oktobra:  https://trektrek.si/treking-nepal-everest-island-peak-oktober-2018/

Pohod v neposredno bližino Everesta je dokaj samoumevna izbira večine obiskovalcev Nepala. Zato tam naokoli capljajo številni, ki z gorami niso ravno na ti in je v primerjavi z njimi praktično vsak imetnik izkaznice kateregakoli slovenskega planinskega društva veleizkušen gorniški pustolovec.

Na srečo jo popolni pohodniški analfabeti uberejo po najkrajši poti do cilja. Da se nam torej ne motajo pod nogami, si mi izberemo bolj zavito pot. Obisk Gokijskih jezer in razgled z Gokijo Rija sta resna konkurenta pogledu s Kala Patarja na Everest kot vrhunec potovanja. Vzpon na Island Peak pa že korak naprej od običajnega trekinškega kolovratenja.

GOKIJSKA JEZERA – ČO LA – KALA PATAR – KONGMA LA – ISLAND PEAK, 16 dni; 185 km; vzpon skupno 8.470m;

Lukla-Phakding1. Iz Lukle v Phakding, 8km, sestop 370m, vzpon 150m, 3h hoje

Letalo iz Katmanduja nas po cca.40 minutnem letu odloži na letališču Tenzing – Hillary v Lukli, 2.860 metrov visoko. Obkrožimo letališče in prehodimo celo glavno (in edino) ulico Lukle. Nato se začne dolg spust, ki nas pripelje v dolino reke Dudh kosi (Mlečna reka), ki nas bo vodila proti Namče bazarju. Hodimo skozi vasi in mimo templjev tibetanskega budizma, okoli velikih balvanov z izklesanimi mantrami. Razmeroma kratka etapa se konča v vasi Phakding, 2.610 metrov visoko. Tu je priporočljivo prenočiti za boljšo aklimatizacijo, saj je naš naslednji cilj že Namče bazar na višini 3.440 metrov.

 

 

 

00010012bb

2. Phakding – Namče bazar, 11km, vzpon 1.160m, sestop 230m, 4 – 5h hoje

Phakding - Namče bazar

Ko zapustimo Phakding prečkamo most čez reko Dudh kosi kar se bo ta dan še nekajkrat ponovilo. Pot se vzpenja in spušča skozi vasi, iz borovega gozda se nam odpre pogled na mogočni Tamserku, 6.608m. Tik za vasjo Monjo pridemo do vstopa v narodni park Sagarmata. Kmalu zatem se ustavimo na kosilu v vasici Jorsale, ki je zadnje naselje pred Namčejem. Zdaj nas pot vodi tik ob reki nato pa se vzpnemo do visečega mostu nad sotočjem rek Dudh kosi in Bhote kosi. Za mostom se začne dolg vzpon proti Namčeju. Vmes se nam odpre prvi pogled proti Everestu in Lhotseju. Namče bazar, 3.440m nas pričaka za ovinkom, ko se nam nenadoma odpre naravni amfiteater, v katerem se je ugnezdila prestolnica Šerp. Še nekaj živahnih trgovskih uličic in že smo v svojem lodžu, kjer bomo prespali dve noči.0009

0012d

3. Namče – Khunde – Kumdžung – Everest Hotel – Namče, 10km, vzpon 520m, 4 – 5h

Namče

Začnemo z vzponom mimo samostana proti opuščenemu letališču v Sjangbočeju. Od tu je le še nekaj korakov do grebena, kjer se odpre pogled proti Everestu, Lhotseju in Ama Dablamu. Sledimo poti po grebenu, ki se spusti v legendarno Šerpovsko vas Khunde, 3.840 metrov. Mimo Hillaryjeve bolnišnice zaokrožimo po vasi in se začnemo spuščati proti samostanu v sosednji vasici Kumdžung, 3.780 metrov. Samostan slovi po jetijevem skalpu. V vasi stoji šola, ki jo je zgradil Edmund Hillary, prvopristopnik na Everest. Svoje življenje je posvetil pomoči Šerpam v vaseh pod Everestom, brez katerih vrha Everesta ne bi dosegel. Ustavimo se v pekarnici, kjer si privoščimo jabolčno pito in pravi espreso. Nato spet zastavimo navzgor proti grebenu, kjer na višini skoraj 4.000 metrov stoji Everest View Hotel. Od tu pa se začnemo spuščati nazaj proti Namčeju. Popoldne imamo še dovolj časa za potepanje po mestu.

0028

0015aa

4. Namče – Mong la, 7km, vzpon 500m, 4h

Mong la

Iz Namčeja se odpravimo na dolgo prečenje visoko nad Mlečno reko, ki jo odlikuje izvrsten pogled na Everest, Lhotse in Ama Dablam. Odpirajo se nam novi pogledi v osrčje himalajskih vršakov, proti samostanu Tjangboče in onkraj Ama Dablama. Po počitku na razgledni terasi v Kyangdžumi se odcepimo od glavne Everestove transverzale ter skrenemo levo navzgor proti prelazu Mong la, ki odpira pot v dolino Gokijskih jezer. Prav na prelazu, štiri tisoč metrov visoko je naš lodž, kjer prav s praga lahko opazujemo igro svetlobe na mogočnih vršnih kupolah gora Tamserku in Khangtega. Popoldanska aklimatizacija poteka po strmem pobočju gore Khumbi Yul lha, svete gore Šerp.

0029

0037abbbbb

5. Mong la – Dole, 10km, spust 300m, vzpon 400m + aklimatizacija; 4h + 3h

Mong la - Dole

Strma pobočja prelaza prisilijo našo pot, da se spusti navzdol do Phortse Tenge, 3.680m ob reki Dudh kosi. Tu spet začnemo pridobivati višino. Vzpon se konča pri lodžih v stranski dolini Dole, 4.040m. Popoldanska aklimatizacija nas popelje na greben visoko nad reko Dudh kosi. Zdaj se nam odpirajo novi razgledi. Obzorje zapira mogočna južna stena osemtisočaka Čo Oju. Na nasprotni strani doline pa rasteta vrtoglava šesttisočaki Tavoče in Čolatse.

 

 

 

0040cd

0040bc

6. Dole – Mačermo, 10km, vzpon 610m, spust 250m, 4h + 2h

Dole - MachermoProdiramo dalje po dolini Dudh kosi visoko nad reko. Lepo speljana pot preko zahodnih pobočij je brez izrazitih vzponov in spustov. V stranski dolini se spočijemo pri lodžih v Luzi nato pa z razglednega hrbta uživamo v razgledih na nadaljno pot. Ugledamo čelno moreno ledenika Ngozumpa, največjega ledenika v Nepalu. Ob njej bomo naslednjega dne sledili poti proti Gokijskim jezerom. Okoli ledenika se razteza snežno ledeniški amfiteater številnih vrhov s Čo Ojem na čelu.

Po kosilu v Mačermu, 4.400m se odpravimo na aklimatizacijsko turo po grebenu nad Mačermom, od koder v jasnem vremenu lahko ugledamo vrh Everesta. Po turi se udeležimo predavanja o višinski bolezni v zdravstveni postaji, kjer nam tudi izmerijo saturacijo, odstotek kisika v krvi, ki bo preizkus uspešnosti naše dosedanje aklimatizacije.

 

0041

0045hh

7. Mačermo – Gokijska jezera, 8km, 370m, 3 – 4h

GokyoPo spustu v dolinico pod čelno moreno se odpravimo proti razbitim pobočjem, ki za svojimi bregovi skrivajo najmogočnejšo ledno gmoto Nepala. Ob živahnem potočku, ki odteka iz Gokijskih jezer se povzpnemo do prvega jezera. Znajdemo se v spokojni dolinici pod stransko ledeniško moreno, po kateri je nanizanih pet jezer. Naš cilj je največje, tretje jezero na višini , ob katerem je na višini 4.790m zrasel zaselek lodžev  pa pohajamo po pravi divjini. Prvo jezero je bolj jezerce, drugo pa je že pravo gorsko jezero. Največje, tretje jezero leži sredi čarobne pokrajine med ledenikom in špičastimi vršaci na zahodu. Tik nad njim se dviguje Gokijo ri, ki bo jutri naš cilj. Po kosilu se povzpnemo na stransko moreno, saj se nam šele od tu razpre obširna pokrajina mogočnega ledenika.

0051a

0055a

8. Gokijo Ri – Dragnak, 8km, vzpon 610m, spust 680m, 4h + 3h

Gokijo Ri

Pred nami je velik dan! Zgodaj zastavimo navzgor proti vrhu Gokijo Rija, 5.360m visoko. Prvič bomo višje od 5.000 metrov. Tempo je počasen, višina ne dopušča hitenja. Zato je čas hoje raztegljiv, od dveh do treh ur. Z vrha se odpre res velerazgled. Štirje osemtisočaki so okoli nas – Čo Oju, 8.201m, Everest, 8.848m, Lhotse, 8.516m, in Makalu, 8.481m; najvišji sedemtisočak (tudi 15. najvišji vrh sveta) Gjačung kang, 7.952m, največji ledenik Nepala in tri smaragdna Gokijska jezera tik pod našimi nogami.

Po vrnitvi z vrha pozajtrkujemo in malo zabušavamo. Čaka nas še eno veliko doživetje. Na poti do našega naslednjega cilja bomo prečkali ledenik Ngozumpa. s stranske morene se spustimo na ledenik. Led je dobro prekrit s kamenjem, tako da je hoja enostavna. Preko ledenika je speljana pot, ki sledi varnim prehodom, naokoli pa si lahko ogledujemo ledne odlome in jezerca, s katerimi je posut ledenik. Še prehod čez stransko moreno na drugi strani in že smo v našem lodžu v Dragnagu, 4.700m.

0059

0084a

9. Čo la – Lobuče, 18km, vzpon 940m, spust 700m, 9h

Cho la

Pred nami je epski dan zato začenjamo bolj zgodaj kot običajno. V jutranjem hladu se vzpenjamo po položni široki dolini do sedelca, kjer se nam odpre pogled na glavni današnji cilj prelaz Čo la, 5.330m. Pogled je rahlo neobetaven, prelaz zgleda strm in težko dostopen. A ni tako hudo. Po krajšem spustu se znajdemo v labirintu skal, skozi katerega se je treba prebijati pozorno, da ne izgubimo prave smeri. Vznožje prelaza postreže s strmim meliščem nato pa se znajdemo v strmem skalnatem svetu, ki pa je, če se držimo prave smeri, prehoden brez težav. Na vrhu nas pozdravijo molilne zastavice in novo obzorje. Pod nami je ledenik, ki ga obkrožajo resni vrhovi, skalnati špičaki, odeti v led.

Previdno sestopimo na ledenik, ki je položen in dobro shojen. Pot nam olajšajo male derezice. Nižje se z ledenika umaknemo na strmo desno pobočje, kjer v snegu le male dereze zagotavljajo varen korak. Večinoma se preko pohodniki podajajo brez njih in nas z zavidanjem opazujejo, ko zanesljivo stopamo v ledene stopinje. Ledeniški del sestopa se konča na razgledni ploščadi, od koder se nam odpira nov svet: Lobuče East, Čolatse in stari znanec Ama Dablam najbolj izstopajo. Odprl se nam je svet ledenika Khumbu, ki nas bo popeljal v vznožje Everesta. Na sestopu je treba spet pozorno slediti pravi smeri, saj je okoli nas divji skalnat svet. A široka rampa nas varno in brez težav pripelje do vznožja. Sledi sestop v široko dolino ter postanek za kosilo pri lodžih v Dzongli, 4.830m, kjer smo poleg hrane deležni osupljivih razgledov. Do sem smo potrebovali okoli šest ur.

Čaka nas še zadnja etapa do Lobuč, 4.901m. Krajši vzpon nas pripelje v dolino ledenika Khumbu, daljša prečnica visoko nad dolino pa se pol ure pred Lobučami priključi Everestovi magistrali in pot takoj postane bolj živahna.

0096

0110

10. Gorak Šep – Kala Patar – Lobuče, 15km, vzpon 680m, 8h

Kala PatarEpski dnevi se kar vrstijo in današnji dan bo za večino vrhunec potovanja. Zazrli se bomo namreč v obličje najvišje gore sveta karseda od blizu ter preživeli dan v osrčju Himalaje, kjer se zgodbe največjih gorskih dogodivščin in tragedij nizajo brez konca in kraja.

Odpravimo se vzdolž ledenika Khumbu po dolini v zavetju morene navzgor. Višje se pot prebija preko gore naloženega kamenja visoko nad ledenikom. Nuptse, 7.861m je že od Lobuč naš zvesti spremljevalec. In obenem nadlega, saj nam zapira pogled na Everest. Le vrh kuka iznad njegove mogočne SZ stene. Z mogočnih kupov peska, skalovja in kamenja se spustimo na izravnavo Gorak Šepa. Tu so zadnji lodži na višini 5.140 metrov.

Počasi se napotimo navzgor proti rebru, ki se spušča s Pumorija, 7.161m. Med vzponom na desni strani raste črna Everestova piramida. Zdaj jo skriva Zahodna rama, ki bi bila mogočna gora, če ne bi bila le del zahodnega grebena še mogočnejšega Everesta. Počasi vijugamo preko odprtih pobočij, ki na levi prepadno padajo na ledenik. Kala Patar je vrh v grebenu, zaključni metri na višini 5.500 metrov so naporni, saj se pretikamo med navaljenim kamenjem brez prave poti. Na vrhu nas pozdravi klasični pogled na Everestovo piramido, ki se dviguje nad zahodnim grebenom. Pod nami je sloviti Ledeni slap, za pristopnike na Everest nevarna ovira rušečih se serakov. Zdaj se odpre pogledu tudi Južno sedlo in na drugi strani Lhotse. Onkraj Everesta, že v Tibetu, se dviguje Changtse, 7.543m. Mogočni vrhovi tvorijo križ, kar izpričujejo njihova tibetanska imena: Changtse je Severni vrh, Lhotse Južni, Nuptse Zahodni. V sredini je najvišji – Čomolungma, Mati boginja sveta, tudi Everest imenovana.

Sestopimo do Gorak šepa in se vrnemo v Lobuče.

0120b

0118aa

11. Kongma la – Čukung, 11km, vzpon 580m, sestop 760m, 7h

Kongma la

Po toliko vznemirljivih dneh se morda prileže počitek. In pot proti Čukungu, 4.730m je mogoče nadaljevati v lagodnem ovinku skozi naselje lodžev v Dingbočeju, 4.410m, kjer znajo postreči pravi espreso. Komur pa še ni dovolj, ga tik nad Lobučem čaka strm vzpon na prelaz Kongma la, ki mu sledi spust v dolino Imja khole v ledeniški svet med Lhotsejem in Ama Dablamom.

2014-04-30 06

2014-04-30 07.43.50

12., 13. dan, Čukung – Island Peak bazni tabor – Island Peak; 2 x 15km; 2 x 360m vzpona in spusta, 2 x 3 – 4h hoje; BC – Island Peak – BC: vzpon 1.360m, 12+h hoje

Island Peak BC

Skupen odhod proti baznemu taboru pod Island Peakom/Imja Tse, 6.189m: hodimo preko ledeniških moren skozi labirint hribčkov in dolinic. Odpre se nam nov pogled na Ama Dablam – njegova odmaknjena severna stena ne deluje dosti manj mogočno od zahodne, ki smo jo občudovali iz Čukunga. A najbolj impresivna je južna stena Lhotseja, ki se v celoti dviguje nad nami. Preko ravne planote dosežemo bazni tabor, 4.970m, ki se stiska med vznožjem Island Peaka in ledeniško moreno.

Povzpnemo se na moreno in pod seboj ugledamo preteče ledeniško jezero Imja Tsho. Jezero skrbno nadzorujejo, saj naj bi bilo jezero najhitrejše rastoče v Himalaji. pričakujejo, da bo voda prebila čelno moreno in dolino reke Imja khola oz. Dudh kosi bo ogrozil ogromen udarni val.

Osvajalci Island Peaka ostanejo v baznem taboru, popoldne je na vrsti urjenje vrvnih manevrov. Ostali se odpravijo nazaj v Čukung.

Naslednji dan se vzpon na Island Peak začne v zgodnjih jutranjih urah. Sprva se okoli 3 ure vzpenjamo preko kopnih pobočij do ledenika, ki ga dosežemo ob sončnem vzhodu. Ledenik prečkamo v ledeniških navezah. Zadnji del vzpona poteka preko zasneženega pobočja naklonine okoli 50 stopinj, ki ga premagamo ob fiksnih vrveh. Izstopimo na grebenu, le nekaj korakov od vrha. Razgled je seveda veličasten. Lhotse je zdaj naš bližnji sosed, iza grebena na vzhodu pa se dviguje mogočna piramida Makaluja. Sestop poteka po isti poti.

2014-05-02 01

2014-05-02 04.14.57.jpg

14. dan, Čukung – Deboče; 15km, 1000 metrov spusta; 4 – 5h

Chukung - DebocheZačenja se sestop proti Lukli. Počasi se poslavljamo od Everestovega kraljestva. Za nami ostaja črna piramida Čomolungme, mogočna južna stena Lhotseja in širna pregrada Nuptseja. Ama Dablam ves čas spremlja naše korake. Prehodimo dolgo vas Pangboče, najvišje stalno naselje Šerp in prečkamo Imja kholo. Še kratka hoja skozi gozdove rododendronov in že smo v našem lodžu v spokojnih Debočah.

030b

0129e

15. dan, Deboče – Namče bazar, 9km, sestop 730m, vzpon 300m, 5 – 6h

Deboche - NamcheJutranji obisk Tengbočeja, 3.860m, največjega samostana v Khumbuju, je kombinacija kapučina in tibetanske duhovnosti. Sledi dolg spust vse do reke Dudh kosi in ponovno počasno pridobivanje na drugi strani. Pri odcepu za Gokijska jezera zašpilimo naš dvotedenski krog in se podamo okoli par ovinkov do malih radosti Namče bazarja.

0135aa

0136a

16.dan, Namče bazar – Lukla, 20km, vzpon 860m, sestop 1.440m; 6h

Že znano pot tokrat prehodimo v enem dnevu. Imamo dobro motivacijo, saj nas čakajo prelesti Katmanduja: kar nekaj slastnih obrokov, posedanje ob espresu, nešteto trgovin in ogledi veleznamenitosti tega starodavnega mesta.

0145

0146

0142

 

 

 

 

 

V NEPAL NA TREKING

Nepal – treking Kopra

Nepal – treking Everest BC

NAJ NEPALSKI TREKI

foto: Uroš Sever, Aleksij Kobal

Treking – večdnevno pohodniško popotovanje skozi običajno gorski svet, kjer osvajanje vrhov, štopanje hitrosti in sploh kakršnokoli tekmovanje, vratolomno plezanje, adrenalinski pospeški ne pridejo v poštev. Na trekingu si vzamemo čas, hodimo s tempom, ki nam ustreza, se ustavljamo, da uživamo v okolici, fotografiramo, prepoznavamo cvetje, klepetamo s sopotniki, lahko tudi kaj zapojemo.

0096

Treking so iznašli, da lahko praktično vsak uživa v gorskem svetu najvišjih vrhov, ki so dostopni le redkim. In ker je najvišjih vrhov prav v Nepalu največ na kupu, ni naključje, da se trekerji tu najraje zadržujejo. Kar se tiče izbire in udobja na trekih so najbolj obiskani predeli Nepala vzorčni model lokalne turistične ekonomije, podjetnosti, samoiniciative in kar je še zaželjenih podjetniških lastnosti. Kar je v eni najbolj nerazvitih držav na svetu, kjer polovico denarja za razvoj pride kot pomoč razvitih držav, 30% BDP pa prispevajo Nepalci, ki delajo v tujini, še toliko bolj pomembno, saj je turizem glavna gospodarska panoga dežele.

0120b

Moje izkušnje s treki segajo še v čase, ko prenočišča (lodži) niso ponujala udobja prav vsako noč. Spali in jedli smo z domačini ter spremljali, kako se množijo prenočišča, dodajajo topli tuši in širijo jedilniki. Danes je na vseh glavnih trekingih v Nepalu udobja več kot v slovenskih planinskih kočah. Dvoposteljne sobe so standard, tuširanje na 4.500 metrih tudi, izbira hrane večja kot pod Triglavom…

KAM TOREJ?

Treking pod Everest z Island Peakom, 6.189m

Treking pod Everest je za mnoge glavni razlog za obisk Nepala. Upravičeno ali pa tudi ne. Everest je resda le en in dihanje zredčenega zraka ob pogledu na osemtisočake je himalajski dosežek, ki je dostopen (skoraj) vsakomur.

0121a

Everest ( Čomolungma po tibetansko in Sagarmata po nepalsko) s svojo pokončno druščino osemtisočakov (Čo Oju, Lhotse, Makalu) se vzpenja proti stratosferi v vzhodnem delu Nepala, v pokrajini Khumbu. Osemtisočaki so nanizani v mejnem grebenu med Nepalom in Tibetom, ki je, obogaten še s kar nekaj plečatimi sedemtisočaki (Gjačung kang, Pumori…) zagotovo najbolj impresivna pregrada zemeljske oble. A to še ni vse. Vratolomna ostenja Ama Dablama, Čolatseja, Tawočeja, neprebojno obzidje Nuptseja, visoki prelazi med dolinami Khumbuja, visokogorski pašniki jakov, kjer prenočujemo v udobnih lodžih, vasi Šerp in njihovi samostani tibetanskega budizma – pomikamo se skozi enkratno pokrajino, prepleteno z legendami, zgodbami o skrajnih naporih, uspehih in tragedijah, marsikatero so prispevali tudi slovenski himalajci.

Vsekakor je le pot proti baznemu taboru pod Everestom premalo. T.im. Everestova magistrala seveda privlači najštevilnejšo publiko in večini obiskovalcev je glavni cilj stopiti na razgledni Kala Patar, ki trekerju odpre razgled na vršno piramido Everesta, slovito Južno sedlo in sosednji Lhotse. Najkrajša pot do cilja pa popotnika prikrajša za čaroben niz Gokijskih jezer, naj himalajski razgled z Gokijo Rija, labirinte največjega nepalskega ledenika Ngozumpa, divjo gorsko pokrajino prelaza Čo la, vratolomne poglede na Ama Dablam in Lhotse iz Čukunga, podirajoče se serake, ki se lomijo v jezero Imja Tsho … Zato je škoda ubrati najbolj uhojeno pot proti vznožju najvišje gore. Khumbu ponuja mnogo več in če smo že tu, raje dodamo kak dan za bolj celovito doživetje te enkratne himalajske pokrajine.

Z letališča v Lukli po najkrajši poti do baznega tabora in ob upoštevanju osnovnih pravil aklimatizacije bomo prišli v 11 dneh. A zelo priporočljivo si je privoščiti nekaj dodatnih dni vsaj še za obisk doline Gokijskih jezer in prečenje prelaza Čo la…

0066

Kot vrhunec nealpinistične himalajske kariere pa se nam ponuja šesttisočak Island Peak – Imja Tse, 6.189 metrov, le korak stran od uhojenih poti v zavetju mogočne južne stene Lhotseja. Izkušeni nepalski himalajski mački nam omogočijo, da se dotaknemo izkušenj resnih himalajcev, zapičimo dereze v sneg.

2014-05-02 04.14.57

Okoli Anapurn

Treking, ki je bil včasih naš paradni konj. Potem so skozi dolini rek Kali Gandaki in Marsijangdi potegnili cesto in umaknili smo se – ne daleč, na poti okoli Manasluja.

20180503142515

Nazaj pod Anapurne se vračamo z drugačnim pristopom. Če smo nekoč uživali v počasnem pridobivanju višine in se prebijali čez vegetacijske pasove in kulturne sloje, ki pred nami razgrinjajo raznolikost Himalaje, zdaj hitrejši pristop izkoristimo, da lahko več časa posvetimo odmaknjenim krajem v vznožju obzidja Anapurn. Cesta ni prav nič predrugačila panoramske poti skozi vasici Ghyaru in Ngawal visoko nad dolino reke Marsijangdi. Vzpon na ledeniško jezero Kičo pod Čuluji ni le dobra aklimatizacija ampak tudi odličen razgednik na ledeniško obzidje nad katerim se pnejo vrhovi Anapurn. Pohod do jezera Tiličo pa nas pripelje vse do vznožja slovite Velike pregrade (tiste iz Herzogove Anapurne seveda) in zagotovo predstavlja enega vrhuncev trekinga.

_MG_9839-01

Prehod čez prelaz Thorong la, ki povezuje dolini Marsijangdi in Kali Gandaki, še vedno pomeni epski pohod in osupljivo spremembo, ko gorski svet Himalaje prehaja v peščena prostranstva tibetanske planote. Sestop skozi odmaknjeno vasico pripadnikov religije bon je še zadnji poudarek našega treka preden se zavalimo v turistično udobje Pokhare.

Okoli Manasluja

Treking okoli Manasluja je uspešno nadomestil kar je včasih ponujal treking okoli Anapurn. Nekoč zaprtemu območju tik ob tibetanski meji so ob upadu obiska Anapurn nekoliko odškrtnili vrata. In mi si nismo mogli kaj, da se ne bi nemudoma pognali skozi.

2014-11-30 03

Ima vse tisto kar pravi himalajski treking mora imeti. Začenjamo v subtropih, med palmami in riževimi polji, počasno pridobivanje višine, ki sovpada s prehodom iz hindujskega sveta v skrivnostni svet šamanskih Gurungov in dalje v naročje tibetanskega budizma. Obenem palme zamenjajo visoki himalajski bori in nekajkrat se znajdemo v pravljičnih pragozdovih, že v naslednjem hipu pa nas bobnenje reke Buri Gandaki opozori, da so pred nami nove ožine njenih kanjonov. Višje nas čakajo himalajske goličave, tibetanski samostani in vasi, ki se v svoji odmaknjenosti očitno dobro počutijo. Pokrajini zavlada Manaslu oz. Pungyen kot ga imenujejo domačini in je uvrščen v njihov budistični panteon kot osrednje zaščitniško božanstvo. Kar ni čudno, dvoglavi Pungyen obvladuje pokrajino in izrazito prerašča svojo gorato okolico. Ena najbolj slastnih aklimatizacij bo naša pot do samostana Pungyen ob istoimenskem ledeniku, kjer se nam odpre mogočna vzhodna plat gore.

IMG_3729

Okoli Manasluja krožimo v nasprotni smeri urinega kazalca. Prehod iz doline reke Buri Gandhaki v dolino reke Marsijangdi omogoča prelaz Larkya la, ki s svojimi pet tisoč metri ni tehnično zahteven, a nas lahko preseneti s slabim vremenom ter poledenelimi pobočji, preko katerih poteka dolg sestop. V lepem vremenu je prelaz veličasten razglednik, nameščen v osrčje osupljive gorske pokrajine.

Treking zaključimo v dolini Marsijangdi in izkoristimo novo zgrajeno cesto, da se izognemo prašnemu okolju lokalnega prometa, gradbiščem in megalomanski kitajski hidroelektrarni.

Gornji Mustang

Ko na skrajnem koncu lične vasice Kagbeni strmimo proti severu, od koder pritekajo reke proda in vode Kali Gandakija, nas seveda prime, da bi si visokogorsko puščavo, ki prehaja v Tibet od blizu ogledali. Ovira ni majhna, salamensko drago trekinško dovoljenje za vstop v Gornji Mustang. A če nam jo uspe premagati, nam ne bo žal.

223

Narava je tu posegla na področje nadrealizma, na razmeroma majhnem območju izvaja neverjetne obrate, pošilja nas v globoke kanjonske labirinte, pred nas postavi neverjetna ostenja, ki jih je vetrna erozija izrezljala v mogočna stebrišča, popelje nas na razgledne grebene, planotaste ploščadi in nas zasipa s prahom in vsak dan se trudi, da bi nas popoldanski vetrovi odpihnili s prizorišča teh in takšnih likovnih ekstravaganc. Pri tej fascinantni predstavi tudi človeški delež ni zanemarljiv. Miniaturno budistično kraljestvo se je tu obdržalo daleč dvajsteto stoletje. Starodavni samostani, včasih na osupljivih lokacijah, arhaične stupe in neskončni molilni zidovi, tradicionalna arhitektura in način življenja, obvezni namakalni sistemi, ki omogočajo zaplate živega zelenila sredi peščenih odtenkov…

169

Zaradi občutljive lokacije na meji z okupiranim Tibetom je nepalska vlada Mustang konzervirala kot zaprto območje in z visoko ceno dovoljenja selekcionirala obiskovalce. Le pravi popotniški sladokusci cenijo enkratnost te pokrajine.

Čeprav je do lokalne prestolnice Lo Mathang speljana cesta, je pešačenje še vedno najboljši način za obisk Mustanga. Ne le zato, ker nas steze popeljejo v precej bolj slikovite konce kot večinoma razrita in komaj prevozna cesta. Pešcem je omogočeno križariti po vzhodnem delu Mustanga, ki ga vsekakor ne velja zamuditi. Peščeni grebeni nad kanjoni Kali Gandakija, spektakularen spust do reke in vratolomna lokacija samostana Luri, neobljudeni prelazi, lunarna pokrajina visokih planot in pogledi proti jugu, kjer se dvigujeta himalajski veličini Anapurna in Daulagiri… Zaradi vsega tega vzhodne polovice dežele nikakor ne gre izpustiti!

Greben Kopre

Razgledi in rododendroni – tako bi na kratko povzeli to ljubko pohodniško poslastico v jugozahodnem delu pogorja Anapurn. Meji na mnogo bolj slavno Anapurnino svetišče, ki pa s svojimi gozdnatimi stopnišči in pravo turistično gnečo izgublja privlačnost.

P1000230

P1000178Greben Kopre je tudi priložnost, da vaške skupnosti, ki so doslej životarile na obrobju frekventnih trekinških območji, pridejo na svoj račun. To si vsekakor zaslužijo, saj so stopili skupaj in poskrbeli, da so na ključnih točkah zrasli lodži, ki nudijo prenočišča tam, kjer jih popotnik potrebuje ter uredili poti. Luksuza kot ga nudijo v preobljudenih vaseh nedaleč stran še ni, a v teh prenasičenih turističnih časih je to kvečjemu prednost.

Večinoma se držimo grebenov ter izredno razglednih točk, ki se dvigujejo nad širnimi rododendronovimi gozdovi. Tipično spomladanski treking postreže z rdeče rožnato podlago cvetočih rododendronov nad katero se dviguje pogorje Anapurn na eni in samotar Daulagiri na drugi strani.

Mera Peak, 6.476m

Mera je troglavi vrh na območju zaščitenega naravnega območja reke Barun. Položna severna ledeniška pobočja nad prelazom Mera la zagotavljajo tehnično nezahteven vzpon. Za razliko od Island Peaka, ki je logistično nezahteven dodatek trekingu pod Everest, je vzpon na Mero prava mala ekspedicija. Od izhodišča v Lukli je pot do vrha in nazaj samostojno podjetje, ki z drugimi trekingi nima nobene povezave. Vzpon na Mero je verjetno za marsikaterega nealpinista največ kar v Himalaji lahko doseže in najboljši približek himalajski odpravi, ki si ga lahko privošči (skoraj) vsak.

2012-10-21 01.14.35

Južnejši dostop, ki je daljši od bolj direktnega (in aklimatizacijsko problematičnega) čez prelaz Zatrwa, je pravi mali treking skozi vasi in kasneje nenaseljen, strm in divji gozdnat svet in je ustrezna priprava na himalajsko dogodivščino. Ta se začne z vzponom na prelaz Mera la, kjer stoji tudi prvi tabor. Naslednji, t.im. advanced camp se skriva za skalnatim robom sredi fantastične ledeniške pokrajine, le malo tesno predvsem pa hladno je tukaj, na višini 5.700 metrov. Na vrh se odpravimo ponoči in sončni vzhod nas doleti sredi prostranih snežnih pobočji. Mraz popusti, mi pa uživamo v norih razgledih na Everest, Lhotse in Makalu, ki so naši bližnji sosedi, medtem ko se v daljavi na drugem koncu Nepala prikazuje mogočna Kangčengdzenga, 3. najvišji vrh na svetu.