GORSKO PO MEDITERANU

Prva dvonamenska (pohodniško kolesarska) pot v Sloveniji:

Kubed – sv.Kirik – Movraž – Raven kras – Lačna – Kubed

Če nameravate v življenju opraviti le eno gorskokolesarsko turo, naj bo to ta. Na majhnem prostoru se je zdruznilo vse, v čemer kolesar uživa: sklop hribčkov in dolinic, udobnih travnatih hrbtov in izzivalnih klancev, vse skupaj poprhano z razkošjem širnih razgledov, v deželi, ki je nikoli ne pobeli sneg. Štirisezonska tura torej, ki se ne more končati drugače kot s slastnim istrskim obedom, zalitim z odličnim kubedskim refoškom. In nenazadnje, vozili se bomo po prvi dvonamenski poti, markirani planinski poti, namenjeni tudi kolesarjem. Ta pogruntavščina naj bi omilila čudaštva državnih uradnikov, ki krojijo legalno usodo gorskokolesarskih formalnosti v Sloveniji. Kakorkoli že, kolesarji bomo večno hvaležni kolegom iz Obalnega planinskega društva Koper, da so nas zvabili na tako očarljivo traso. Odpravimo se torej po sledi modro podčrtanih markacij.

OPIS

Začenjamo v Kubedu in ker je tura krožna, se najprej vprašamo, v katero smer bomo kolesarili. Moje skromno priporočilo bi bilo, da krenemo najprej proti Badinu, torej v obratni smeri urinega kazalca.

Z glavne asfaltne ceste proti Buzetu skrenemo levo in se po kolovozu pripeljemo v Gračišče. Bolj dosledna varianta je, če začnemo po poti proti Lačni (kjer se bomo sicer vračali), a kmalu skrenemo desno proti Gračišču.  Na drugem koncu vasi nadaljujemo po kolovozu do ceste Gračišče – Movraž, ki jo le prečkamo. Na drugi strani ceste se začne lep, nezahteven vzpon proti sv.Kviriku. Kmalu smo na prelestnih travnikih in brez večjih naporov prečkamo vzpetino Vela Griža (417m) in nadaljujemo do cerkvice sv.Kvirika. Smo na travnati planoti, kjer se nam odprejo pogledi proti Istri in na drugo stran proti Slavniku. Elegantno se zapeljemo do TV pretvornika, kjer se pot začne spuščati proti Velemu Badinu. Desno pod nami je strmo ostenje Kraškega roba, kjer se bočijo sloviti spodmoli – Ušesa Istre. Do njih se lahko odpravimo peš (upoštevajmo opozorila oz. omejitev gibanja zaradi motenja gnezdišč ptic!).

Spust nam tu in tam zabeli kak večji kamen, a nas bo potolažil idealna vožnja navzdol s Kroga proti vasi Dvori. Njena edina napaka je, da je odločno prekratka. Vas obidemo višje po pobočju in zdaj je na vrsti grizenje navzgor. Naklon je precejšen in podlaga mestoma betonska. Tudi če je treba malo peš, ni daleč do položnejšega odseka, ki nas dostavi na travnike Ravnega krasa, kjer je vsega hudega konec. Raven kras je pač raven in tudi do njegove najvišje točke 498 metrov visokega Kuka se sprehodimo – po ravnem. Tako nam ne preostane drugega kot da brezbrižno križarimo po planoti in se veselimo še zadnje etape, kolesarske veselice na Lačni. Po travnati podlagi navzdol gre veselo, navzgor pa tudi ni pretežko in že se znajdemo na grebenu Lačne. In če nam je ostalo še kaj moči (seveda je!) zašibamo, malo po ravnem, predvsem pa navzdol, po luštnih poteh vse do Kubeda. Kje je zdaj tista istrska košta in refošk?

NAVODILA ZA UPORABO

Tokrat bomo sedli izključno na gorsko kolo, polnovzmeteno ne bo odveč. Ali torej z družinskim izletom ne bo nič? Ni nujno, saj smo na dvonamenski poti, pa še krožni povrhu. Medtem ko eden od roditeljev sede na kolo, se drugi s podmladkom na pot odpravi peš. Kraški travniki v okolici sv.Kvirika in na Ravnem krasu so idealno otroško igrišče. Krožne ture je za 23 kilometrov in okoli 650 višincev, potem lahko roditelja vlogi zamenjata.

Pri gorskem kolesarjenju velja upoštevati pravila, ki smo si jih za sožitje z ostalimi uporabniki naravnega okolja postavili kolesarji sami: kolesarimo po poteh, ne kar čez drn in strn; ne delajmo bližnjic, tehniko vožnje prilagodimo podlagi; pri spustih nadzorujmo hitrost; pešci imajo vedno prednost; poskrbimo za lastno varnost.

(http://odprimopoti.si/doc/odprimopoti_priporocila_koncna.pdf)

SVETI KVIRIK, ISTRSKA UŠESA

Nekoč se je po svetem Kviriku imenovala vas Sočerga, zdaj pa je svetniku (ki ga je mučeniška smrt doletela že pri treh letih skupaj z materjo Julijeto) posvečena le še pokopališka cerkvica na Kraškem robu nad vasjo. Ob njej so ostanki velikega utrjenega prazgodovinskega naselja – gradišča, našli so tudi stelo, rimski nagrobnik iz prve polovice prvega stoletja našega štetja.

Temelji cerkvice so iz 11.stoletja, obnovljena je bila 1886. Prislonjen zvonik je masiven, toliko bolj, ker so cerkev leta 1940 zmanjšali. Da se lepo zlije z okoljem, poskrbijo kamnite škrli, s katerimi so prekrili streho leta 1975.

Če pokukamo čez (Kraški) rob, ugledamo dvokilometrski niz spodmolov, največji so visoki 17 metrov. Nastali so na prehodu z apnenčastega krasa v flišno Istro, ki se začenja tik pod njimi. Opozorilna tabla nas odvrača od hoje pod spodmoli. Ogledujmo si jih od daleč, saj so tu gnezdišča zavarovanih ptic kot sta velika uharica in sramežljivi puščavec. Morda nam tako uspe opaziti to plaho ptico značilno modre barve.

revija GEA, december 2015

članek v Nedelu by Dejko